33. seja Državnega zbora: Abstinenca delovanja Urada za preprečevanje pranja denarja v primeru pranja denarja v NLB

Dogodki

Predstavitev na hipotetičnem primeru: Kako sta Hossein in Fatemeh z družbo Farrokh iz Irana poslovala z NLB.

V zvezi z vmesnim poročilom o milijardnem pranju denarja preko NLB je pomembno tudi nedavno dogajanje, ko je vladajoča koalicija nedopustno omejila čas za predstavitev poročila. Vladajoča koalicija, s predsednikom DZ dr. Milanom Brglezom na čelu, očitno dela vse, da bi razpravo o milijardnem pranju denarja preko NLB ohranila stran od oči javnosti ter da se tiho soglasje ali celo mentorstvo določenih političnih struktur v omenjenem primeru ne bi nikoli razkrilo. Ker je imel dr. Logar kot predsednik komisije za predstavitev poročila na voljo zgolj 15 minut, kar pa nikakor ne zadošča za celovito predstavitev primera in ugotovitev, je svojo predstavitev nadaljeval v okviru časa, ki ga je za prestavitev stališča imela poslanska skupina SDS.

S pomočjo powerpoint prezentacije je dr. Logar na hipotetičnih primerih pokazal, kako je pravzaprav potekala celotna akcija pranja denarja v NLB.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

Recimo, da človek 1, recimo mu Hossein iz iranskega veleposlaništva v državi A, s službeno kartico opravi 501 dvig gotovine iz bližnjega bankomata po 990 evrov. Zakaj 990 evrov? Ker ima banka lastnica tega bankomata narejene notranje kontrole tako, da se vzpostavijo oziroma da se klicaji pojavijo pri dvigih ali nakazilih nad tisoč evrov.

NLB

Teh približno 500 tisoč evrov preda svoji ženi Fatemeh, da ne bo kakšne teorije zarote, imena so zbrana naključno iz seznama najbolj pogostih iranskih imen, najdete jih na Googlu, ki jih nato v treh pologih prenakaže, recimo, na račun družbe Farrokh na NLB.

NLB

NLB

Dve transakciji uspeta, tretjo pa tuja banka, ne NLB, tuja banka zaradi suma prevare ustavi. Družba Farrokh pa tako prejeta sredstva preko računa NLB preprosto prenakaže naprej. Morda nekomu za nakup hiše, drugemu za nakup zamrznjenega piščanca, spet tretjemu za življenjske stroške. Za vse nejeverne Tomaže in morda Markote vprašanje: »Dopuščate možnost, da govorimo o predhodnem kaznivem dejanju?« Kajti, če jo, potem dopuščate tudi možnost, da v konkretnem primeru govorimo o sumu storitve kaznivega dejanja, pranja denarja.

NLB

Ali pa naslednji primer, v javnosti je bilo že omenjeno, da so imela nakazila pogosto nenavaden namen. Recimo, plačilo življenjskih stroškov. Kdo od vas ima dobrotnika iz Irana, Dubaja, Argentine, kjerkoli, ki bi mu plačeval življenjske stroške? Nekdaj je tako svojim agentom plačevala Udba oziroma Služba državne varnosti. Morda je za tiste ljudi to pomenil nekakšen univerzalni temeljni dohodek, zato se jim toliko toži po tistih časih. Ampak osebno danes ne poznam nobenega, ki bi živel s takšnim luksuzom. No, v letih 2009 in 2010 jih je na račun družbe Farrokh kar nekaj lepo živelo. Ali pa druga, bolj verjetna razlaga, da so sredstva na svoj račun prejemali za kakšne bolj obveščevalno zanimive namene. Toda tudi to je naloga organov pregona.

Pojdimo spet na hipotetični primer, recimo, da iz naslova plačila življenjskih stroškov 22-letni Farhat iz države B preko računa Farrokha pri NLB dobi v letu dni nakazila v skupni vrednosti 1 milijon evrov za življenjske stroške.

NLB

Posamezna nakazila redno dviguje v gotovini. Ker so banke v tej državi B bistveno bolj zavezane transparentnemu poslovanju in zakonu o preprečevanju pranju denarja, redno opozarjajo svoj Urad za preprečevanje pranja denarja in potem ustavljajo naslednje transakcije, ker zapirajo račun gospodu, zato gre gospod odpreti račun na drugo banko in tako naprej, dokler dokončno ne ustavijo poslovanja z njim, morda zmanjka bank v tej B državi. Ampak glejte, veste, kaj je pri tem strašljivo? S tem, ko se dvigne denar iz te banke v gotovini in se ga da v kovček, izgine tudi, kot vemo, sledljivost denarja. Še bolj srhljivo pa je ali pa strašljivo, če ta Farhat ni osamljen primer in če se to ne dogaja samo v državi B. Kaj, če se dogaja na celem svetu, s katerim je poslovala družba Farrokh? Kakšnih 2 tisoč posameznikov, ki dobivajo takole življenjske stroške, lahko preko plačilnega prometa v kovčke pobaše nekaj 10, morda celo 100 milijonov evrov denarja. In kot veste, Evropska unija je imela v letu 2009/2010 odprte meje. Morda kakšen kovček priroma tudi nazaj v Slovenijo.

Pri tem je treba opozoriti še na eno posebnost primera, jaz sem sicer že opozoril. Medtem, ko tuje banke po dveh, treh nakazilih ugotovijo sumljivost in so prejemniki prisiljeni najti drugo banko ter nadaljevati takšen postopek, pa državna NLB brez težav sprovaja tisoče nakazil iranske banke pod omejevalnimi ukrepi, ki so sicer »bypassirani« s pomočjo nabiralnih podjetij iz davčne oaze.

V poročilu z listinskimi dokazi argumentiramo tudi trditve, da je bil Urad za preprečevanje pranja denarja že zelo zgodaj seznanjen s sumljivimi transakcijami v NLB. Je ravnal v nasprotju z zakonskimi pooblastili urada in celo s politikami in pravili, ki jih je sam sprejel in pošiljal bankam, kako naj ravnajo v primeru preprečevanja pranja denarja? Urad se dolgo ni zganil na povpraševanja tujih uradov v zadevi Farrokh. Namesto, da bi za podrobnosti povprašal odgovorne na NLB, je kljub teži izraženih sumov s strani sestrskih organizacij iz tujine le–te zavračal z argumentacijo, naj mu dodatno obrazložijo svoje sume. Predstavljajte si, da tuj finančni urad v državi C, vi kot predstojnik Urada za preprečevanje pranja denarja, opozorite na bojazen, da, recimo, družba X sodeluje pri iranskem jedrskem ali proliferacijskem programu in potem po treh tednih dobite njihov odgovor z zaprosilom, če bi vendarle malce bolj natančno obrazložili, kaj s tem mislite. In naprej, kaj bi si vi mislili, če bi po nekajkratnem dopisovanju s tem predstojnikom urada države C dobili odgovor, da se z vašimi sumi glede proliferacije, torej aktivnostmi pri izgradnji z mednarodnimi sankcijami prepovedanega oboroževalnega iranskega programa raje obrnite na koga drugega, ker da oni niso pristojni za področje terorizma? Ali, da stopnjujem, če bi vam taisti predstojnik taistega urada v zagovor svoje nepristojnosti recimo zapisal tale stavek oziroma po slovensko, »Urad za pranje denarja izvaja pooblastila samo T. T.«?

Glejte, ko pa Urad za preprečevanje pranja denarja v tujih dopisih sebe označi za Urad za pranje denarja, bi pa vi zagotovo tudi pomislili, »pa kaj je država C Banana Republika?« Ob tem, da je v dopisih urada redno primanjkovalo ničel. Tako v dopisih tujim sestrskim uradom kot lastnim institucijam v državi, ki so odgovorne za pregon kriminala. Ob tem, da je urad dopustil nemoteno poslovanje družbe Farrokh v NLB, kljub temu, da je prav za ta poslovni odnos med NLB in družbo Farrokh odprl dosje »sumljiva transakcija«. In ob tem, da je šlo v konkretnem primeru za najtežje kršitve zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, za kar je zagrožena kazen do 120 tisoč evrov, pa urad ni naredil popolnoma nič. Njegov direktor je na zaslišanju celo prostodušno priznal, da ne ve, zakaj ni naredil nič. Če vprašate mene, bi za nekdanjega predstojnika Urada za preprečevanje pranja denarja morala veljati dosmrtna prepoved zaposlitve v državni upravi.

RAVNANJE POLICIJE, NACIONALNEGA PREISKOVALNEGA URADA, BANKE SLOVENIJE IN KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Glede primera je dlje časa že znano, da Policija o tem državnega tožilstva ni obvestila pa čeprav bi ga po zakonu morala. Če so sumi za storitev kaznivega dejanja, Policija tako ali tako pripravi kazensko ovadbo in jo pošlje na tožilstvo. Če pa po podrobni preučitvi primera Policija teh sumov ne more potrditi, mora pa prav tako s posebnim poročilom o tem obvestiti tožilstvo. »S tem je Policija kršila svoj temeljni postopkovni zakon. Nevednost, neznanje, naklep, ne vem. Dejstvo je, da ni obvestila tožilstva, kar bi morala, kar je z vidika ugotavljanja odgovornosti za bančno kriminaliteto strašljiva ugotovitev. Kaj, če to ni bil osamljen primer, ampak večkrat uporabljena praksa, seveda pri naših. Če so bile kršitve določil kazenskega postopka nedvoumno kršene v tako obsežnem primeru, kot je zadeva Farrokh, se namreč upravičeno postavlja vprašanje na koliko takšnih primerov bi še naleteli, če bi podrobno preverjali vse postopke bančne kriminalitete, ki so bili sproženi v tej državi na neki stopnji,« je dejal dr. Logar.

Po besedah takratnega vodje Nacionalnega preiskovalnega urada Harija Furlana specializirano državno tožilstvo ni prejelo nikakršnega dokumenta ali naznanila s strani policije, ne s strani, drugih državnih organov, nadzornih institucij ali banke. »Dejstvo, da specializirano državno tožilstvo eksplicitno navaja tudi druge deležnike, torej ne samo Policijo, ki je po zakonu dolžna to narediti, kaže na to, da bi v tako izpostavljenem primeru tožilstvo pričakovalo, po mnenju Slovenske demokratske stranke pa bi bilo tudi nujno, vsaj še obvestilo s strani Banke Slovenije, KPK, predsednika republike, Urada za preprečevanje pranja denarja, predsednika Vlade in obveščenih ministrov Pahorjeve vlade, za največje romantike pa celo Nove Ljubljanske banke,« je bil jasen dr. Logar.

Nerazumljiva je tudi odločitev Banke Slovenije, da se ni odločila za prijavo tožilstvu, glede na ugotovitve, ki jih je zapisala v odredbah Nove Ljubljanske banke. Še posebej zato, ker je bila tedaj vodja nadzora bančnega poslovanja Stanka Zadravec Caprirolo, ki je bila v drugi polovici 2009 tudi prva nadzornica NLB, danes pa je predsednica Združenja bank Slovenije.

In še zadnji akter. Zakaj se za prijavo tožilstvu ni odločila KPK, oziroma konkretneje, njen tedanji predsednik Goran Klemenčič, aktualno pravosodni minister, in Darko Stare, nekdanji vodja Službe za nadzor in preiskave na KPK ter današnji Klemenčičev državni sekretar? Oba sta bila s strani žvižgača podrobno obveščena o primeru, KPK pa je v preteklosti tožilstvu prijavljala bistveno blažje prekrške.