Janez Janša: Bo Hrvaška Sloveniji še drugič prodala tisto, kar je bilo ob osamosvojitvi nesporno njeno?

Aktualno, Dogodki

“Nismo dobili teritorialnega dostopa, dobili smo komunikacijski prehod. To ni to, kar je Slovenija imela 25.6.1991, in ni to, kar je obljubljala tista stran, ki je ljudi pozivala, naj glasujejo za arbitražni sporazum,” je na novinarski konferenci poudaril predsednik SDS.

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša ter poslanca dr. Anže Logar in mag. Branko Grims so se na novinarski konferenci odzvali na včerajšnjo razsodbo arbitražnega sodišča, do katere se je kmalu po javni objavi opredelil tudi Izvršilni odbor stranke.

Predsednik SDS ocenjuje, da ima včerajšnja odločitev arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju tri vidike: pravnega, političnega in stvarnega. Pravni vidik je nesporno dejstvo, da ta rezultat Slovenijo mednarodno-pravno veže: »Slovenija je, ne samo z odločitvijo vlade ali parlamenta ampak celo z referendumsko večino, sicer pičlo, pa vendarle, pristala na to arbitražo.« Kot pravi, je »rezultat včerajšnje arbitraže v skladu s tem, kar piše v arbitražnem sporazumu in na kar smo opozarjali. Ni pa v skladu z razlago arbitražnega sporazuma, ki so jo podajali zagovorniki. Mi smo opozarjali, da bo rezultat takšen kot je, oni pa so trdili, da takšnega rezultata ne more biti.«

Politični vidik vidi v tem, da je »tista stran, ki je Slovenke in Slovence prepričevala, da je potrebno podpreti arbitražni sporazum, zagotavljala, da na podlagi tega sporazuma arbitraža nima druge možnosti, kot da določi teritorialni stik slovenskih teritorialnih veda z mednarodnimi vodami.« Zato so »tudi tisti, ki so glasovali za arbitražni sporazum, glasovali pod vtisom te razlage, ki je bila razširjena in ki je preko posebnega časopisa z narisanim zemljevidom prišla na vsa gospodinjstva.« Da je bilo tudi razumevanje zagovornikov takšno, po njegovi oceni dokazuje sklep, ki je bil skoraj soglasno sprejet v Državnem zboru leta 2013: »Tam piše, da Slovenija razume nalogo arbitrov, ki bodo določali mejo med Slovenijo in Hrvaško, samo v tem smislu, da določijo ozemeljski stik z mednarodnimi vodami in zagotovijo Sloveniji pravice, kakršne je imela 25.6.1991. Takrat je Slovenija nadzorovala celoten Piranski zaliv in je imela neoviran dostop v mednarodne vode.«

Po besedah predsednika SDS Janeza Janše je najpomembnejši stvarni vidik. »Slovenijo ta arbitraža pravno veže, a jo pravno veže samo, v kolikor veže tudi Republiko Hrvaško, sicer je stvar nesmiselna,« je dejal. Prepričan je, da ko gre za stvarni vidik, te razsodbe ni možno enostransko uresničiti. »Če bo Slovenija enostransko sprejela zakonodajo, na podlagi katere bo tisto, kar je bilo Sloveniji prisojeno, vključila v naš pravni red, tisto, kar pa ni bilo prisojeno, pa mi mislimo, da je slovensko, in je bilo slovensko na dan razmejitve 25.6.1991, pa prepustila Hrvaški, se bo Slovenija ustrelila v koleno. Hrvaški ne bo treba narediti nič, samo pobrati tisto, kar bo ostalo na mizi,« je dejal Janša in ponazoril: »Če bomo mi sedaj rekli: prebivalci vasi, hiš, zaselkov, ki po tej arbitraži pripadajo Sloveniji, so slovenski državljani in imajo vse pravice, tisti, ki pa po tej arbitraži ne pripadajo Sloveniji, so pa imeli doslej naše dokumente, so uresničevali svoje pravice na slovenskem ozemlju, pa so iz tega izključeni, bomo ustvarili kategorijo ljudi, ki jih bo potem Hrvaška dobronamerno zgolj reševala, ko jim bo omogočila uresničevanje teh pravic.« Zato je bil jasen: »Tisti, ki govorijo: Slovenija bo sedaj enostransko pravno implementirala te rešitve iz arbitražnega sporazuma, se ne zavedajo, kaj govorijo.«

V nadaljevanju je predsednik SDS opozoril, da Hrvaška igra spretno igro in da če se bo Slovenija obnašala tako kot doslej, bo Hrvaška Sloveniji v nadaljevanju celo manj od tega, kar je bilo nesporno naše ob osamosvojitvi, še drugič prodala za visoko ceno. »Prvič se je to zgodilo, ko je slovenska vlada, in ljudstvo je to žal potrdilo na referendumu, pristala na sporazum, v katerem sta bili dve ključni napaki. V tem sporazumu ni jasno pisalo, da je naloga arbitraže določiti teritorialni stik slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami, vsaj v neki okrnjeni obliki, kot je to omogočal sporazum Drnovšek – Račan, ampak je pisalo, da arbitraža določi na podlagi mednarodnega prava kopensko mejo in zdaj smo dobili kataster z dvema izjemama. Oprostite, a to mejo bi lahko za 10-krat nižjo ceno narisala tudi geodetska uprava. V sporazumu je pisalo, da se tudi morska meja med Slovenijo in Hrvaško določi na podlagi mednarodnega prava, samo tako imenovani stik – ne teritorialni dostop – pa se določi na podlagi mednarodnega prava, dobrososedskih odnosov in načela pravičnosti.« Ob tem ocenjuje, da ta razmejitev na morju in določitev tega stika nimata nobene zveze s pravičnostjo.

Janez Janša se je kritično odzval tudi na navdušenje ob razglasitvi razdelitve Piranskega zaliva. »Včeraj je bilo huronsko pozdravljeno, da je Slovenija dobila tri četrtine Piranskega zaliva. Oprostite, 25. 6. 1991 je Slovenija kontrolirala cel Piranski zaliv. Slovenija je včeraj izgubila eno četrtino Piranskega zaliva,« je opozoril Janša. Ob tem je spomnil, da je predsednik hrvaške vlade na Brionih leta 2005 podpisal izjavo, v kateri se je tudi Hrvaška zavezala, da je stanje na meji takšno, kot je bilo 25. 6. 1991. Zato je dejal: »Glede Piranskega zaliva razglašati zmago pomeni imeti zelo kratek zgodovinski spomin.«

V grobem je ocenil, da je bil včerajšnji dan presenečenje tako za Slovenijo kot za Hrvaško. Slovenija je pričakovala boljšo rešitev, Hrvaška pa slabšo. Kot je dejal, so se tudi njegovi znanci iz hrvaške politike muzali, češ ta arbitraža je bistveno boljša od sporazuma Drnovšek – Račan, ki je podaljšal mednarodne vode de facto do naših teritorialnih voda, in je zagotovil ozemeljski stik, kljub temu da je bilo dno še vedno hrvaško. Stik, ki ga je določilo arbitražno sodišče, pa je, tako Janša, »v bistvu stik, ki v tem koridorju pušča hrvaško teritorialno morje in v hrvaškem teritorialnem morju se Sloveniji in tudi vsem drugim zagotovi delitev nekaterih suverenosti. Ne samo Slovenci, vsak lahko tam pluje. Če se karkoli zgodi, posreduje Hrvaška, Hrvaška ima pravico sprejemati predpise, tudi za ta del svojega teritorialnega morja, Hrvaška lahko tam gradi umetne otoke, lovi ribe, dela znanstvene raziskave, postavi naftne ploščadi ali ploščadi za raziskovanje morskega dna. Nobene od teh pravic Slovenija nima. Tiste pravice, ki jih Slovenija ima, niso izključno slovenske, so splošne, ali pa deljene s Hrvaško.« Po njegovi oceni je Hrvaška tukaj zavezana, da deli kakšnih 5 odstotkov suverenih pravic z drugimi, vse ostale pripadajo njej.

Naslednji trenutek, ko bo slovensko – hrvaško mejno vprašanje ponovno aktualno, je po oceni Janeza Janše trenutek, ko bo Hrvaška vstopala v schengensko območje, saj, kot pravi, »zelo težko neka država vstopi v schengensko območje, če nima urejenih temeljnih mejnih vprašanj s tistimi državami, ki so že v tem območju.« Takrat bo po njegovem prepričanju Hrvaška pristala na rešitev, kakršna je bila včeraj dosojena, vendar ne v obliki pristanka na sodbo arbitražnega sodišča, ker tega ne priznavajo. Hrvaška ponuja nekaj, kar piše tudi v včerajšnji razsodbi, in sicer da se to, kar je arbitraža določila, lahko kadarkoli dopolni ali spremeni z bilateralnim dogovorom. Predstavil je situacijo, ko Hrvaška prinese na mizo bilateralni dogovor o določitvi meje, kjer bodo rešitve približno takšne, kot so bile včeraj dosojene na arbitraži. »Ali Slovenija lahko to zavrne, potem ko so včeraj vsi ključni ljudje, ki Slovenijo predstavljajo formalno, to razglasili za nekaj dobrega? Ne. To bo trenutek, ko bo Hrvaška še drugič prodala Sloveniji manj od tega, kar smo imeli 25. 6. 1991,« odgovarja Janša, ki dodaja, da je to prvič storila, ko so potrdili arbitražni sporazum, ki ni določil obveze, da se določi teritorialni stik in ni določila – kar je bil naš ekspliciten pogoj za podporo – da arbitraža presodi preden Hrvaška vstopi v EU. »Tisti trenutek, ko je slovenska vlada pristala na to, da bo rezultat arbitraže na mizi po tem, ko je Hrvaška že v Evropski uniji, je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo Hrvaška iz tega umaknila,« je poudaril.

Slovenija na morju meji na Italijo in Hrvaško. Ne meji na mednarodno morje. Tisti, ki prodaja drugačno razlago, tega ne dela iz nevednosti, ampak namerno zavaja, in to nikomur ne koristi. Slovenija se lahko spopade s to situacijo, če je približno enotna, če bomo priznali stanje takšno kot je. Če bomo sami sebi lagali, smo že na poti naslednjega strela v lastno koleno.


Arbitraža

To je zemljevid, ki so ga slovenske volivke in volivci dobili v reklamni brošuri, ki jo je izdala vlada pred referendumom. Tisti, ki trdi, da je to eno in isto, ima Slovence za bedake in jaz to obžalujem.

Vladni zemljevid

Nismo dobili teritorialnega dostopa, dobili smo komunikacijski prehod. To ni to, kar je Slovenija imela 25. 6. 1991, in ni to, kar je obljubljala tista stran, ki je ljudi pozivala, naj glasujejo za arbitražni sporazum.

Opozorila nasprotnikov arbitraže

Predsednik SDS Janez Janša je v zaključku ocenil, da je včerajšnji rezultat arbitraže »v skladu s sporazumom, v skladu z razlago sporazuma, kot smo jo imeli tisti, ki smo mu nasprotovali, je pa v temeljnem nasprotju z obljubami, ki so jih dajali tisti, ki so arbitražni sporazum podpirali. Slovensko ljudstvo se je odločilo z minimalno večino, potrdilo arbitražni sporazum, zato ta arbitražni sporazum pravno Slovenijo veže. Hkrati pa je to dejstvo v nasprotju s sklepom, ki ga je sprejel parlament skoraj soglasno leta 2013.« Janez Janša še meni, da se te sodbe enostransko ne da realizirati. »Slovenija jo lahko priznava in spoštuje, naslednji koraki pa so lahko vezani zgolj na implementacijo, kjer tako ali drugače sodeluje tudi druga stran.«

Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci povedal, da je Slovenija z arbitražo sama sebe potisnila v kot in da rešitve, ki so pred nami, ne rešujejo vsega tistega, kar bi morale reševati.

Po njegovih besedah odločitev arbitražnega sodišča za uporabo katastra na kopnem pomeni, da so ostali mnogi deli, kjer živijo konkretni ljudje, v dejanskem smislu nedorečeni in teh težav ni odpravila niti arbitražna odločba. »Morda bi se to dalo odpraviti, če bi imeli na drugi strani normalnega sogovornika, a sogovornika na drugi strani nimamo,« je povedal mag. Grims in dodal, da lahko vsako enostransko uveljavljanje odločitve arbitražnega sodišča povzroči dodatne težave v življenju ljudi na mejnih območjih.

Po njegovih besedah je še večji problem vprašanje meje na morju in vprašanje statusa naše države. »Nekateri pravni strokovnjaki, z gospo Škrk na čelu, so že pred leti napisali v zakon, da je Slovenija ozemeljsko prikrajšana država, zdaj so ti strokovnjaki to tudi dosegli. In tisti, ki so pri tem arbitražnem sporazumu sodelovali, so za tak status naše države odgovorni,« je povedal mag. Grims in dodal, da je Slovenija prvič v zgodovini dejansko ozemeljsko prikrajšana država, saj odslej nima neposrednega, to je teritorialnega stika z morjem. »To pomeni, da jim je na najbolj osnovni strateški točki spodletelo na celi črti. Ali bo ta arbitražna odločitev odpravila konflikte na morju? Sam osebno mislim, da ne,« je dejal poslanec SDS. Izpostavil je, da bo vsako enostransko uveljavljanje odločitve arbitražnega sodišča na morski meji povzročilo takšne in drugačne posledice. »Dobili smo torej neko potencialno cono permanentnih konfliktov, kar pa ni dobro,« je povedal mag. Grims. Bil je še mnenja, da bi se vse, kar se je doslej naredilo, pa tudi vse strateške napake, dalo še vedno popraviti in odpraviti z ustreznim pristopom, »toda ta vlada in ti ljudje, ki so tukaj sodelovali, tega gotovo ne bodo storili. O tem ste se lahko že doslej vsi prepričali.«

Mag. Grims je še dejal, da sta včeraj v medijih zelo veliko govorili, na primer, gospa 77.800 evrov in gospa 300.000 evrov (to so namreč zneski, ki so jih dobile pravne strokovnjakinje izplačane iz proračuna) in »dokler bodo takšni ljudje dajali navodila in ocene za naprej ter slavili to odločitev kot osebno zmago, kar zanje glede na količino prejetega denarja najbrž res je, se stvari ne bodo premaknile v pravo smer.« Mag. Grims je ponovil, da bo stvari po odločitvi arbitražnega sodišča treba reševati »postopno, premišljeno, enotno, a na drug način kot so to počele sedanje leve vlade, na čelu z zadnjo, ki je zavozila še tisto, kar prej še ni šlo narobe.«

Kot zadnji je na novinarski konferenci spregovoril poslanec SDS dr. Anže Logar. »Včeraj je bil festival velikih besed v zvezi arbitražnim sporazumom, in sicer tistih, ki so svojo politično kariero gradili na arbitražnem sporazumu, tistih, ki so dobro zaslužili z arbitražnim sporazumom, in tistih, ki so v implementaciji arbitražnega sporazuma, ne vedoč, kakšen je, našli neko zgodbo o uspehu v zaključku svojega mandata,« je povedal in dodal, da rešitve, kakršno smo na koncu dobili, nihče od teh ni pričakoval.

»Tisti, ki smo bili včeraj na Odboru za zunanjo politiko, na zaprtem delu, in smo opravili pogovor s strokovnimi sodelavci, ki so pripravljali arbitražni sporazum in vseskozi sodelovali pri arbitražnem sporazumu, pa niso bili med tistimi, ki so dobivali več deset tisoč, več sto tisoč ali milijonske honorarje za svoje delo, je bilo vzdušje popolnoma drugačno kot mnenja tistih, ki so potem v kontaktnih oddajah predstavili rezultate arbitražnega sodišče. Če boste tiste vprašali, vam bodo dali zelo realistično oceno o rezultatih tega arbitražnega sporazuma,« je poudaril dr. Logar in izrazil prepričanje, da bi bilo takšno sejo potrebno opraviti tudi na odprtem delu, pred javnostjo. »Kajti šele po tem, ko se vidi primerjava uspešnih zahtev Republike Hrvaške in neuspešnih zahtev Republike Slovenije, bo dejansko podana slika uspeha tega arbitražnega sporazuma. Ob zavedanju, da Hrvaška več kot leto in pol sploh sodelovala pri arbitražnemu sporazumu, torej sploh ni zagovarjala svojih stališč, medtem ko je Slovenija vseskozi mogočno zagovarjala svoje stališče,« je opozoril dr. Logar.

V nadaljevanju je dr. Logar opozoril še na letak, ki smo ga državljani dobili v svoje nabiralnike v času kampanje za arbitražni sporazum. Na njem je bila predstavljena pričakovana rešitev arbitražnega sporazuma, kjer se odprto morje priključi slovenskemu teritorialnemu morju. »V tem letaku je tudi mnenje profesorice Mirjam Škrk, tiste, ki je dobila 300.000 evrov za svetovanje in sodelovanje pri pripravi tega arbitražnega sporazuma. Včeraj je v Odmevih dejala, da smo s tem arbitražnim sporazumom dobili vse, kar smo si želeli oziroma pričakovali. Če je to res, potem so tisti, ki so pripravljali arbitražni sporazum, zavajali vlado, ko so predstavljali na zaprtih sejah vlade potek pogajanj oziroma delo arbitražnega sodišča, in vse, ki so prejeli ta letak,« je prepričan dr. Logar, saj je odločitev arbitražnega sodišča glede Piranskega zaliva precej drugačna od zemljevida na omenjenem letaku.

»Ravno ta diskrepanca priča o tem, da je bila javnost napačno obveščena in zavedena v času referendumske kampanje. Zavajanje volivcev v času referendumske kampanje pa je po moje eden največjih grehov, ki si jih lahko odgovorna politika privošči,« je še dejal dr. Logar in opozoril, da bo zato v nadaljevanju čas tudi za ugotavljanje odgovornosti.