Tovarišijsko kadrovanje in poslovanje v NLB

Dogodki

Izgube v slovenskem bančnem sistemu nastale tudi zato, ker osebe, ki so bile postavljene na položaj, niso imeli znanja, ali pa so bile v nekem segmentu povezane z gospodarskimi družbami, s katerimi se je sodelovalo.

Pred preiskovalno komisijo, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, in ki jo vodi dr. Anže Logar, sta pričala nekdanja predsednika uprave NLB Božo Jašovič in Janko Medja.

Božo Jašovič, ki je NLB vodil od jeseni 2009 do konca leta 2011, v nasprotju z Marjanom Kramarjem ni želel pojasnil predsednika komisije o tem, kaj je bančna luknja, je pa ob zaslišanju povedal, da bi bil obseg bančne luknje manjši, če bi jo dokapitalizirali prej, leta 2009 ali na začetku 2010. Kot je povedal, bi s tem preprečili negativno zanko. »Verjetno bi bilo propadlih podjetij manj, banka bi lahko prej začela s potrebnimi restrukturiranji in menim, da bi bila potrebna sredstva za izvedbo bančne sanacije manjša.« Po njegovih besedah sta k bančni luknji prispevali svetovna kriza in dejstvo, da je banka prehitro rasla, ob tem pa ni razvila mehanizmov korporacijske kontrole, kar je že povedal tudi na zaslišanju pred prvo bančno komisijo v začetku leta 2014.

V času njegovega vodenja NLB je banka spreminjala dokumente iz pisne oblike v elektronsko, pri čemer naj bi služba notranje revizije odkrila številne pomanjkljivosti in težave s slabimi kopijami. Dr. Anže Logar je ob tem navedel, da je komisija imela izredne težave s pridobivanjem dokumentov in Jašoviča predočil z dejstvom, da se je v postopku skeniranja 76 kreditnih map izgubilo, prav tako pa ga je opozoril, da vrsta kreditnih map ni popolnih, saj, kot je razbrati iz gradiva, ki je preiskovalni komisiji na voljo, v posameznih mapah konkretno manjkajo nekatere strani. Jašovič je bil presenečen nad navedbami, da dokumentacija manjka, ter dejal, da so vsa opozorila te službe jemali resno, da je ta vedno predlagala, kako ukrepati, kar so tudi podprli: »Če je notranja revizija kaj ugotovila, je predlagala ukrepe, ki smo jih podprli in izvajali.« Dr. Logarja je zanimalo, ali so na banki dokumente selektivno skenirali, vendar Jašovič tega ni podrobneje komentiral.

Dr. Logarja so nato konkretneje zanimali nekateri posli banke NLB. Glede zgodbe s parkiranjem delnic Banke Celje je Jašovič povedal, da ko so zgodbo razkrili, niso mogli sankcionirati tistih, ki so bili vpleteni, ker niso bili več v banki. Enako, po njegovih besedah, niso mogli storiti ničesar pri tem, da sta bila Andrej Hazabent in Milan Marinič v upravnih odborih bank in družb NLB, ki so imele težave in nato dobile dokapitalizacijo, ko jih je NLB označila za nestrateške in jih je bilo treba zapreti pa sta bila vodja ali član projektnih skupin, ki so to izvajale. Ob tem je dejal, da ni prepričan, če so ravno oni odgovorni za potapljanje naložb, ker da takšnih informacij niso imeli. Povedal je še, da so takrat začeli z več preiskavami v bankah iz skupine NLB, v LHB in Interfinanz tudi s forenzično preiskavo. A takrat, ko je bil on v banki, niso imeli nobenih osnov, da bi proti komu ukrepali, je dodal.

Jašovič je spregovoril tudi glede naložbe v West East Bank Sofija, pri čemer je dejal, da so v banki izbirali med več slabimi možnostmi glede reševanja zadeve, na koncu pa so se odločili za prodajo. Pri naložbi v Stožice pa je Jašovič dejal, da je šlo za nedokončan projekt, ki ga je njegova uprava nasledila. »Glede na to, da so bila izdelana že vsa poročila o vzdržnosti projekta, smo se dogovorili še za zunanje preverjanje, ki je pokazalo, da je projekt vzdržen in na koncu smo se odločili, da ga dokončamo,« je komentiral Jašovič.

Sicer pa je ob zaslišanju spregovoril tudi glede načrtovane prodaje delnic Mercatorja, do katere pa ni prišlo, zaradi česar je Jašovič tudi odstopil s položaja. Na vprašanje predsednika komisije dr. Logarja, ali je politika skušala vplivati na odločitve banke o prodaji delnic Mercatorja, je Jašovič odgovoril: »Vem, kdo je neposredno skušal vplivati, zato sem tudi odstopil, ker sem razumel, da nimam več podpore pri ključnem lastniku banke.« Pritiske so po njegovih besedah občutili tudi prek medijev, ki so navajali, da banka nepremišljeno prodaja delnice Mercatorja.

»Jaz za sumljive iranske transakcije takrat res nisem vedel,« je v zvezi s pred kratkim razkritim primerom pranja denarja pred NLB v letih 2009 in 2010 na pričanju povedal Jašovič in dodal, da so opozorilu notranje revizije v banki so to iransko poslovanje konec leta 2010 zaprli, pred tem pa da nihče ni vedel, da je Iran pod embargom. Ob tem Jašovič ni izključil, da je takšnih poslov v banki še več. Na vprašanje dr. Logarja, ali bo objektivno odgovoren, če to obvelja za nepravilnosti pa je Jašovič odgovoril: »Verjetno bom.«

Naslednji zaslišani pa je bil Janko Medja, ki je mesto predsednika uprave NLB zasedal od sredina septembra 2012 do februarja 2016, ko je odstopil, po tem ko je bilo jasno, da namerava Slovenski državni holding predlagati skupščini NLB, da glasuje o njegovi nezaupnici.

Tudi Janka Medjo je dr. Logar povprašal glede selektivnega skeniranja dokumentov ter rezanja dokumentov iz kreditnih map. Medja je odvrnil, da so v banki sicer nekajkrat obravnavali primere, ko so se dokumenti izgubili, o kakšnem načrtnem rezanju in skeniranju dokumentov pa ni vedel nič povedati. Dr. Logarja je zanimalo, ali je zaradi hišnih preiskav, ki so bile pri njemu, Medja doživel kakšne posledice oziroma ali je takrat »France Arhar zahteval vašo glavo?« Pri tem je Medja odvrnil, da je Arhar najverjetneje vedel, da je nemogoče, da bi bil z delnicami Mercatorja kakorkoli povezan, saj da delnic Mercatorja ni nikoli imel niti jih ni nikomur prodajal.

Ko je bilo med zaslišanjem govora o kadrovanjih v slovenski največji sistemski banki, je Medja povedal zanimivo misel, to je, da se je v banki zadnjih 15 let dogajalo »tovarišijsko kadrovanje«. Po njegovih besedah so izgube v slovenskem bančnem sistemu nastale tudi zato, ker osebe, ki so bile postavljene na položaj niso imeli znanja, ali pa so bile v nekem segmentu povezane z gospodarskimi družbami, s katerimi se je sodelovalo.

Dr. Logarja je zanimalo tudi sodelovanje NLB s podjetjem Draga Kosa, zato je Medjo vprašal, ali je Drago Kos v banki čistil dokumente ali jih je pregledoval. Medja je odvrnil, da je Kos pregledoval poslovanje tistih naložb, kjer so nastajale največje izgube. » A ni bil edini, ki je pregledoval naložbe, najeli smo več zunanjih služb. Te službe so skupaj napisale poročilo, ki je bilo oddano regulatorju in tudi preiskovalni komisiji, kolikor vem,« je dejal Medja in zanikal, da bi podjetje Draga Kosa najel zato, da bi imel v tistem času mir pred poročanjem s strani ene od komercialnih televizij.

Dr. Logar je nato predstavil podatek, da je podjetje Draga Kosa na podlagi poslovanja z NLB izjemno povečalo prihodke v enem letu, in sicer iz 265.000 evrov na dober milijon 400.000 evrov. Na vprašanje o tem, ali se je sodelovanje z Dragom Kosom za banko izplačalo, pa je Medja dejal, da ekonomske računice glede tega nihče ne more dati. »Banka lastnih resursov za preiskave, ki jih je opravilo podjetje Draga Kosa, ni imela, zato smo angažirali tiste, ki smo jih našli na trgu. Podjetje Draga Kosa je posredovalo najugodnejšo ponudbo,« je dejal Medja.

Na vprašanje dr. Logarja o tem, ali je imel Drago Kos kakšna navodila, katere posle mora pregledati, je Medja odgovoril, da je banka imela seznam največjih izgub in tisto, kar še ni bilo pregledano in ta seznam je posredovala podjetju Draga Kosa. »Torej je Drago Kos pregledal tisto, kar mu je dal v pregled gospod Rok Praprotnik?« je vprašal dr. Logar in je Medja pritrdil.

Na ponovno vprašanje o tem, zakaj se je zunanjim izvajalcem, ki so pregledovali mape za Stožice, plačali 180 evrov na uro, podjetju Draga Kosa pa za enak posel 250 evrov na uro, in ali je bilo delo Draga Kosa toliko bolj zahtevno, je Medja odvrnil, da so »projekt Stožice najbrž preiskovali prej, s strani odvetniške pisarne, s katero banka sodeluje že dalj časa, druge odvetniške pisarne pa niso imele ljudi z referencami iz kriminalitete, kot ga je imelo podjetje Draga Kosa.« Dr. Logar je nato predstavil podatek, da je Drago Kos pregledal le 11 nasedlih naložb, pri čemer je Medja pred časom na seji Komisije za nadzor javnih financ trdil, da obstaja seznam z 200 naložbami z največjimi izgubami. Medjo je vprašal, kako to komentira, a ostal brez odgovora. Dr. Logar je še dejal, da je bila najvišja vrednost kreditne mape, ki je pregledal Drago Kos, 13 milijonov evrov, in ponovno poudaril, da je naložbe zanj izbiral Rok Praprotnik.

Dr. Logar je tudi poudaril, da je Drago Kos v svojem poročilu največkrat zapisal stavek »Upravi odsvetujemo vložitev kazenskih ovadb in odsvetujemo ji vložitev odškodninskih tožb« ter na podlagi tega Medjo vprašal, če še vedno trdi, da je Drago Kos upravičil navedbe glede svojega zaslužka, vendar Medja podrobneje teh navedb ni komentiral. Medja je še dejal, da je banka leto 2013 preživela zgolj zato, ker je bila dokapitalizirana, da pa je kasneje izboljšala svoje poslovanje.

V zvezi s pred kratkim razkritim primerom pranja denarja pred NLB v letih 2009 in 2010 je Logarja zanimalo, ali bi ga Medja zaznal, če bi se to dogajalo v času njegovega mandata. »Tega primera ne poznam, a če bi šlo za eno milijardo evrov, upam, da bi me kdo opozoril,« je odgovoril. Se je pa spomnil, da je v času njegovega mandata nekdo želel nakazati 500 milijonov evrov. »To je prišlo do mene in smo mu rekli, naj najprej dokaže izvor,« je še dejal Medja.

Vir na spletni strani: https://www.sds.si/novica/janko-medja-pred-preiskovalno-komisijo-priznal-tovarisijsko-kadrovanje-v-nlb-14106