V civilnih iniciativah Bele krajine, Velenja in Lendave županom očitajo samovoljno ravnanje

Aktualno, Dogodki

Ljubljana, 3. aprila – V civilnih iniciativah Bele krajine, Velenja in Lendave opozarjajo na nedopustno ravnanje županov v njihovih okoljih. Kot so izpostavili na skupni novinarski konferenci v Ljubljani, se vse pogosteje dogaja, da župani ne delujejo v skladu z zakonskimi predpisi ali pa je njihovo delovanje na meji teh predpisov. Vlado pozivajo, naj ukrepa.
V vseh treh iniciativah so kritični do dogajanja ob vprašanju nastanitve migrantov oz. beguncev v njihovih občinah, pa tudi v nekaterih drugih primerih. Maja Kocjan iz Civilne iniciative Bela krajina je ugotavljala, da županom in županjam ni osnovna skrb blagostanje občanov. Kot je poudarila, je v Črnomlju, Velenju, kot Lendavi opaziti izrazito negativne trende natalitete, visoke stopnje brezposlenosti, izseljevanja mladih, odhajanje številnih na delo drugam, tudi v tujino.

Župani in županje pa ne le, da ne spoštujejo interesov in zahtev občanov, v določenih primerih ne spoštujejo niti sklepov občinskih svetov, v zakonskih določbah pa iščejo luknje in opravičila za svoja ravnanja, so kritični v omenjenih treh iniciativah. Vlado pozivajo, naj ustrezno ukrepa ter župane, ki delujejo na tak način, takoj razreši.
V Civilni iniciativi proti migrantskemu centru v Beli krajini so po besedah Kocjanove Črnomaljci in Črnomaljke morali svoje nestrinjanje pokazati s protestom in zbiranjem podpisov pod peticijo, pozneje pa so sprožili tudi aktivnosti za izvedbo referenduma. Po besedah Kocjanove, ki je tudi opozicijska občinska svetnica, se črnomaljska županja “kljub odločitvi upravnega sodišča, da je delovala nezakonito, še naprej obnaša in deluje nezakonito in išče vse možne načine in lunje v zakonu, da opraviči svoja dejanja”.
Od prejema sodbe jo pozivajo k ustrezni zakoniti odločitvi glede pobude za razpis referenduma, a v odgovorih prejemajo samo “nerazumljive, neutemeljene in nezakonite razloge”, zakaj se ti postopki ne nadaljujejo. S tem pa jim je onemogočeno kakršno koli izvajanje aktivnosti, je pojasnila Kocjanova. Kot je še dodala, so na pristojno ministrstvo že vložili poziv, naj DZ predlaga županjino razrešitev, a niso prejeli nobene odločitve. Zoper županjo bodo vložili tožbo zaradi molka organa, razmišljajo tudi o vložitvi kazenske ovadbe.
V Civilni iniciativi proti vzpostavitvi izpostave azilnega doma v občini Velenje so se prav tako obrnili na upravno sodišče. Upajo, da jim bo ugodilo, sicer jim, kot pravijo, ostaja še možnost pritožbe na ustavno sodišče.

Kot je dejala Suzana Kavaš, so opozicijski občinski svetniki že v letu 2015 županu postavljali jasno vprašanje o poteku kakršnih koli pogovorov v zvezi s postavitvijo izpostave azilnega doma v občini Velenje, a je trdil, da ne. Nekateri zapisi pa po njenih besedah kažejo, da je bila Mestna občina Velenje ena prvih občin, ki je ponudila pomoč pri nastanitvi beguncev. Notranje ministrstvo pa je nato pogodbo z najemodajalcem podpisalo kljub nasprotovanju krajevne skupnosti in vloženi pobudi za razpis referenduma. Po besedah Mihaela Letonje se ljudje v Velenju ne želijo izpostavljati, ker se bojijo župana ter morebitnih posledic, saj živijo v tem okolju.
Jože Cofek iz Civilne iniciative Lendava pa je spomnil na dogajanja iz leta 2015, povezana z namestitvenim centrom, ter med drugim izpostavil pomanjkljivo informiranje javnosti. Ob tem je bil kritičen še do nekaterih ravnanj župana, med drugim povezanih s postopkom objave namena kandidature za EPK 2025, koncesijsko pogodbo o daljinskem ogrevanju ter soglasjem k nakupu deleža v Murskem valu.

vir: sta

klik do novice