V Velenju bi stranka SDS dobila več svetnikov

Aktualno, Dogodki

Sodeč po minuli anketi, nove lokalne volitve na vrhu ne bodo prinesle sprememb, naj bi pa več svetnikov (predvsem v Velenju) dobila stranka SDS; ali to res pomeni prevetritev na drugih področjih?

Zadnja anketa, ki jo je za Večer izvedla agencija Ninamedia, je pokazala, da se prihodnjih lokalnih volitev župana mestnih občin v savinjski statistični regiji nimata kaj bati. Če se bosta le vnovič odločila za kandidaturo.

Najbolje ocenjena, najbolj arogantna
A to bo v Celju – kot običajno – jasno šele nekaj mesecev pred volitvami. Bolj jasne so bile vedno volilne karte v Velenju, pred kratkim (ob odhodu Uroša Rotnika z mesta direktorja Komunalnega podjetja Velenje) pa je Kontič odvrnil, da “slovo” od Rotnika ni politična odločitev v predvolilnem letu, saj da trenutno še sploh ne ve, ali bo in kje bo kandidiral. “Če bi se oziral na volitve, bi sredi Titovega trga stal s transparenti, da nočem beguncev. Tako kot pri azilni problematiki delujem povsod skladno s svojimi prepričanji, moralo in etiko. Tudi za ceno rezultata na volitvah,” je takrat, ko se je z obžalovanjem in s čustvi Poncija Pilata strinjal, da je za vse najbolje, da Rotnik zapusti komunalno podjetje, trditve o politični odločitvi komentiral Kontič.

Večerova anketa je pokazala, da sta oba Bojana kljub nepriljubljenim potezam, strankarskim odhodom, še trdno v sedlu. Celjski župan Bojan Šrot je bil med vsemi župani vzhodne Slovenije najbolje ocenjen. Kar 67 odstotkov vprašanih je bilo z njegovim delom zadovoljnih, slabih 11 odstotkov ga je ocenilo z neuspešno. Delo velenjskega Kontiča podpira slabih 53 odstotkov vprašanih, dobrih 18 odstotkov anketirancev pa Kontič ni prepričal. Kljub vsemu se je s svojimi ocenami uvrstil na tretje mesto. Tisto, kar oba župana druži, je tudi včasih skoraj že surova aroganca na kakšna novinarska vprašanja. Celjski župan tako od srede ni našel časa, da bi pokomentiral svojo uvrstitev, velenjski pa je odvrnil, da takšnih anket, ki zajamejo le 100 anketirancev, sploh ne bo komentiral. “V mestni občini Velenje živi skoraj 33 tisoč občank in občanov, od tega v mestu približno 26 tisoč. To pomeni, da je anketa zajela le 0,3 odstotka vseh občanov. Vzorec je bistveno premajhen, da bi lahko iz tega povzemali bistvene zaključke,” je pisno odvrnila vodja kabineta župana Saša Sevčnikar. Dodajmo, da je anketo vendarle izvajala agencija, ki se od leta 1991 ukvarja s tovrstnim merjenjem političnega utripa, zato ji gre zaupati, da zna izbrati vzorec, ki je reprezentativen, oziroma da od sebe ne bo dala podatkov, ki bi bili zavajajoči.

Delovna mesta, razen “politična”, so problem
So pa zato v obeh občinah toliko bolj glasni sicer maloštevilni opozicijski svetniki. Celo nepravilnosti, na katere opozarjajo, so bolj ali manj identične. V obeh občinah namreč opozicija kot velik problem vidi predvsem politično kadrovanje oziroma kadrovanje po zvezah. Pa naj gre za delitev rednih delovnih mest ali za delitev nadzorniških mest. “V nadzornih svetih so vedno eni in isti ljudje! Eni in isti priimki so v vseh nadzornih svetih, da je vse skupaj že prav neokusno. Ne vem, ali imajo ti ljudje enostavno preveč časa ali je kriv pohlep. Dvomim pa, da v Celju ne bi imeli drugih primernih strokovnjakov za te funkcije,” je ob imenovanju nadzornikov v ZPO Celje na zadnji seji izpostavil svetnik SMC Vinko Skale. “Ko sem dobil odgovor, koliko znašajo sejnine, mi je postalo vse jasno. Krasno si znate porazdeliti nadzorniške funkcije,” je dodal svetnik Desusa Jože Zimšek in obenem ironično navrgel, da naj pa kar vse nadzorne svete vodi Zidanšek, tako ali tako je glavni kadrovnik. “Pri nas ni tako kot na državnem nivoju, kjer koalicija vzame vse. Pri nas je največja celo ‘kaznovana‘, ker dobi manj funkcij, kot bi jih lahko,” je na te očitke odvrnil Šrot.

Kontič: “Če bi se oziral na volitve, bi sredi Titovega trga stal s transparenti, da nočem beguncev.”
V Celju in Velenju opozicija kot velik problem vidi predvsem politično kadrovanje oziroma kadrovanje po zvezah.
Svetniki SDS, ki so v velenjskem mestnem svetu v manjšini (le štirje), naj bi na naslednjih volitvah pridobili moč.

Pokrito kadrovanje
Na “pestrost” kadrovanja, ki sovpada z že dolga leta vodilno občinsko stranko SD, opozarjajo tudi velenjski opozicijski svetniki. Škarje pri imenovanjih ima v rokah tajnik lokalne SD Bojan Škarja, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. “Glede na to, da sedaj komunalno podjetje vodi sin Gašper Škarja, bi bilo higienično, da bi odstopili iz te komisije, saj gre za konflikt interesov. Vendarle mu boste vi določali člane v nadzornem svetu,” je Bojana Škarjo javno pozval neodvisni svetnik Matej Jenko. Svetniki SDS, ki so v velenjskem mestnem svetu v manjšini (le štirje), po Večerovi anketi pa naj bi na naslednjih volitvah pridobili moč (anketirani volivci so jim namenili 12 odstotkov, vodilni stranki SD pa slabih 8), opozarjajo še na druge ponavljajoče se priimke, ki so blizu stranki SD. Ne nazadnje je službo na občini dobila četrta piarovka Alma Glotić, žena svetnika z liste SD. Sedanji SD-jev poslanec Jan Škoberne, sin direktorja Esotecha Marka Škoberneta, pa je bil pred odhodom v poslanske klopi brez vidnih izkušenj kar Kontičev svetovalec za mednarodno področje (pred tem je bil sveži diplomant svetovalec ministra za izobraževanje).

Okolje porinjeno na rob
Zanimivo je, da so anketiranci v obeh občinah med problemi, ki jih zaznavajo, izpostavili nova delovna mesta. V Velenju je to opozorilo kar 42 odstotkov vprašanih. Tudi zdravstvo jim dela težave. Predvsem v Celju, saj je znano, da je v zdravstvenem domu v zadnjem času zdravnikov vedno manj, kar mnogi pripisujejo vodstvu, tega pa določijo – jasno – spet glavni politični kadrovniki v občini. In čeprav se celjski občini okoljski problemi zdijo pač nekaj, kar v Celju je, je bilo in vedno bo, je med vsemi občinami največ Celjanov potarnalo o njih (nekaj več kot šest odstotkov vprašanih). Na občinsko ignoranco, kar zadeva okoljske težave, že dolgo časa opozarja koordinator Civilne iniciative Celje Boris Šuštar, ki mu je vse premike na bolje v Celju uspelo doseči zgolj s prijavami Evropski komisiji in obveščanjem kompetentne stroke v Sloveniji in tujini. “Zgleden je že zadnji primer. Starši so sami morali narediti analizo zemlje pri vrtcu na Hudinji. Ker kljub poraznim rezultatom mesece ni bilo nobenega premika, smo obvestili varuhinjo človekovih pravic, ki je nemudoma zahtevala strokovno mnenje. Nacionalni inštitut za javno zdravje je navedel, da je treba zamenjati zastrupljeno zemljo, da otroci ne bodo zdravstveno ogroženi. Župan ima vseskozi aroganten in podcenjevalen odnos do naporov civilne družbe, ki se borimo, da bi zmanjšali zdravstveno tveganje predvsem pri otrocih. Predvsem pa je zgražanja vredna njegova izjava, da je zemlja na območju stare cinkarne lahko tam še tristo let, če ljudje ne bodo te zemlje jedli ali vrtnarili na njej, in je dokaz popolne nesposobnosti reševanja celjske okoljske katastrofe,” povzame Šuštar.

vir: vecer.si

Avtor: Rozmari Petek, SOBOTA, 29.4.2017

Link do novice